Preventivna cepljenja hišnih živali

V drugem članku govorimo o virusnih obolenjih hišnih živali in o tem, da proti virusom zdravil skorajda še nimamo. A proti virusom nismo povsem nemočni, saj se proti nekaterim virusom živali in ljudi da zaščititi s cepivi- vakcinami.

Primitivno obliko cepljenja so poznali že Turki, ki so hraste ljudi, obolelih za črnimi kozami, natirali v sveže vrezninice še zdravih ljudi. Hraste namreč vsebujejo oslabljen virus, ki ni več sposoben povzročiti obolenje, je pa še dovolj prepoznaven imunskemu sistemu, da le-ta proti virusu začne proizvajati protitelesa. Tega mehanizma Turki sicer niso poznali, iz izkušenj pa so vedeli, da je učinkovito. Metodo so opisali Angleži, ki so nato pri hlevskih deklah opazili, da one velikokrat edine niso zbolele za črnimi kozami pri epidemijah. Dekle so se med molžo namrež okužile s sorodnim virusom, ki pri kravah povzroča vodenim kozam podobne izpuščaje na vimenu. Tudi dekle so sicer dobile nekaj podobnih izpuščajev po rokah, a so bile nato imune proti črnim kozam. Virusa sta si dovolj podobna, da so protitelesa proti enemu učinkovita tudi proti drugemu. Tako so razvili prvo vakcino (vacca=krava) proti črnim kozam.

Pri naših hišnih živalih večina ljudi pozna cepljenje proti steklini, ki je pri pseh obvezno vsako leto. Proti steklini lahko cepimo tudi druge živali, mačke, dihurje, tudi konje, krave itd. Čeprav smo v prejšnjem članku omenili, da so virusi specifični za določeno vrsto ali vsaj skupino živali, to za virus stekline ne velja. Za steklino lahko obolijo vsi sesalci, obolenje pa se vedno konča s smrtjo.

Naše pse in muce lahko cepimo še proti drugim nalezljivim obolenjem. To je tisto cepljenje, na katerega ljudje mislijo, ko pridejo v ambulanto, da bi živalico »cepili proti kugi«. S cepivom kužka ali muco namreč zares zaščitimo proti pasji ali mačji kugi, poleg tega pa pri pseh še proti kužnemu kašlju, hepatitisu, leptospirozi (ki jo povzroča bakterija in ne virus) ter parvovirozi. Z enakim cepivom zaščitimo tudi bele dihurčke.Muce s cepljenjem zaščitimo še proti mačjemu prehladu (kljub imenu le ta ni tako nedolžen, povzročata ga lahko virusa herpes ali kalici), z dodatnim cepljenjem pa še proti mačji levkozi (FeLV) in klamidiozi (bakterija).

Seveda obstajajo cepiva tudi za druge živalske vrste, a jih v mali praksi večinoma ne uporabljamo, saj le-ti zaradi specifike gojenja oziroma bivanja ne prihajajo v kontakt z drugimi predstavniki svoje vrste toliko, da bi se virusi širili.

Pse proti nalezljivim boleznim prvič cepimo pri šestih tednih starosti (če pasja mati ni bila cepljena), oziroma osmih tednih (če je je bila mati cepljena). Mačke prvič cepimo pri devetih tednih. Ostala cepljenja si sledijo, kot vam predpiše veterinar. Pred cepljenji je potrebno živalim dati sredstvo proti notranjim parazitom. Proti steklini mora biti pes cepljen najkasneje ob dopolnitvi treh mesecev, ob tem pa se ga označi še s čipom. Za prehod meje morajo biti proti steklini cepljene tudi muce in beli dihurji.

Rok Krajnik, dr.vet.med.


Prijava