Kužni kašelj psov

V času, ko nas napada pandemska gripa tudi naši štirinožci zbolevajo za virozo. S tem mislim na kužni kašelj (infekciozni traheobronhitis), ki je ena najpogostejših kužnih bolezni psov. Gre za obolenje zgornjih dihal. Na veliko srečo ta bolezen v večini primerov ni smrtno nevarna in lahko v enem do treh tednih izzveni sama od sebe. Ker pa lahko v nekaterih primerih (mladički, oslabeli in starejši psi) pride do hudih zapletov (pljučnice ali kroničnega bronhitisa), je priporočljivo, da s psom, ki kašlja obiščete veterinarja.  

Povzroča ga lahko eden ali več virusov ( virus parainfluence, virus pasje kuge, adenovirus 2) ali pa se zakomplicira z bakterijo Bordetello bronchiseptico ali mikoplazmami. Prenaša se zelo hitro z izdihanim oziroma izkašljanim zrakom in to lahko še teden dni po preboleli bolezni. Čas od okužbe do obolenja traja približno štiri do deset dni. Zbolijo lahko vsi psi, ne glede na starost. Tisti, ki so cepljeni so ponavadi zaščiteni, a če  gre za mešano infekcijo lahko vseeno zbolijo, toda ponavadi v milejši obliki.

Bolezen se prične nenadoma z močnim, suhim, hrapavim in krčevitim kašljem. Pogosto je tako močan, da se kuža dobesedno davi in izgleda kot, da se duši. Zaradi dražečega kašlja lahko celo izbruha nekaj penaste bele sline, če pa ima poln želodec tudi hrano. Lastniki najpogosteje pomislijo, da se je kužku zapičila kost v grlo in se zato davi. A gre za hudo vnetje sapnika in sapnic. Dostikrat imajo voden izcedek iz nosu in vnete očesne veznice. V milejši obliki splošno počutje ni prizadeto, kuža še ima apetit in je živahen. Prvi dnevi, predvsem ponoči so najhujši. Nato se kašelj pojavlja le še ob fizičnih naporih, razburjenju ali zategu z ovratnico. Bolezen lahko traja  tudi dva do tri tedne. V hujših primerih pa se pojavi povišana telesna temperatura, oteženo dihanje, gnojni izcedek iz nosu ali produktivni kašelj z gnojem, izguba apetita in nezanimanje za okolico. To nakazuje na resnejšo infekcijo in razvoj pjučnice. Lahko pride tudi do pogina mladičkov ali starejših, oslabljenih psov s slabšim imunskim sistemom predvsem, če gre za mešano komplicirano infekcijo.

Značilno za to obolenje je, da večini psov lahko sprožimo kašelj s pritiskom na sapnik, ki je zelo občutljiv. Pri huje prizadetih pseh opravimo pregled krvi, bakteriološko preiskavo brisa iz grla in po potrebi rentgensko slikanje prsnega koša.

Pri lažjih oblikah ponavadi ni potrebnega posebnega zdravljenja. Predpišejo se zdravila za umirjanje kašlja in vitaminsko podporo za dvig odpornosti. Odsvetujejo se fizični napori, svetujejo pa se manjši obroki mehkejše hrane.V resnejših primerih, kjer gre za pljučnico ali hudo kronično infekcijo, pa je potrebna terapija z antibiotiki. Zelo oslabele paciente je potrebno hospitalizirati in z infuzijami prebroditi najhujše obdobje. Priporočljiva je izolacija obolelih in izogibanje telesnemu naporu ter razburjanju.

Preventiva obsega zaščitno cepljenje proti nalezljivim obolenjem, kakovostno hrano in vitaminske dodatke za krepitev imunskega odziva, ki je najmočnejša obramba zoper bolezen.
    
Viktorija Lončar, dr.vet.med.


Prijava