Kastracija

Verjetno ste kot lastnik kužka, mačkona, pa mogoče tudi kunca in morskega prašička, že pomislili na kastracijo vašega ljubljenčka. Ob tem so se vam verjetno porajala različna vprašanja, nejasnosti in strahovi.      

Psički in mucki se z odraščanjem v puberteti začno značajsko spreminjati. Z razvojem spolnega nagona se začno uveljavljati med nami ter svojimi vrstniki in, ko pride čas gonitev psičk in muck brezglavo odvandrajo za njimi. Pri tem se lahko pojavijo številne težave. Postanejo neješči, tulijo, zavijajo, se potepajo. Marsikateri samček postane tudi žrtev preganjanja, prometnih nesreč, strelnih ran in zastrupitev. Za osvojitev srca izbranke pa se spustijo v krute boje in pri tem staknejo številne nevarne ugrizne rane. V času parjenja se prenašajo tudi številne virusne (mačji aids, mačja levkoza, korona, herpes, kalici, kužni kašelj,..), parazitarne (bolhe, trakulje gliste,..) in bakterijske bolezni. Živali označujejo teritorij, uničujejo okolico in povzročajo težave sosedom in tako lahko krhajo dobe sosedske odnose. Nekontrolirano parjenje pa prispeva k rojstvu več mladičkov, kot jih potem najde topel dom.

Zaradi vseh teh razlogov, pa tudi zdravstvenih, se vedno več lastnikov odloči za kastracijo. Zdravstveni razlogi pri katerih je kastracija preventiva, terapija ali pa del terapije so novotvorbe mod, novotvorbe ob zadnjiku, bolezni prostate in kriptorhizem (modo, ki se med razvojem ni spustilo v mošnjo in je zaostalo nekje pod kožo, v dimeljskem kanalu ali v trebušni votlini).

Kastracija je rutinski kirurški poseg pri katerem se odstranijo moda. Čas za kastracijo ni omejen (zdravstveni razlogi), je pa najbolj priporočen okrog starosti 6 mesecev (pred spolno zrelostjo). Pri kasnejši kastraciji lahko delno ostane ohranjeno spolno obnašanje. Pred posegom mora biti žival tešča vsaj osem ur (razen glodavci, ki ne smejo biti tešči), opravi se natančen splošni klinični pregled, priporočajo pa se tudi dodatne krvne in druge preiskave. Po uvodu v splošno anestezijo se žival obrije, očisti in razkuži na področju reza, naredi se rezna rana, podveže se žile in odstrani moda. Velikost rezne rane je odvisna predvsem od velikosti mod. Pri kuncih, morskih prašičkih in psičkih se rezno rano tudi zašije, pri muckih pa ne. Poskrbi se tudi za protibolečinsko terapijo, rano pa zaščiti s spreji. Živalce se nato namesti v topel hospital, kjer se pod nadzorom prebudijo in počakajo svojega lastnika. V domačo oskrbo po navodilih veterinarja odidejo praviloma že isti dan. Prvi dan ali dva po posegu so še manj živahni in ješči kot drugače. Psičkom, kuncem in morskim prašičkom se namesti tudi zaščitni ovratnik, ki ga morajo nositi vsaj 5 dni.

Večina lastnikov se boji, da se bo njihov ljubljenček po kastraciji spremenil. Vendar večjih značajskih sprememb ni opaziti. Živalce se ponavadi bolj umirijo, se držijo doma, lažje se jih socializira, bolj so vdane lastnikom, zmanjša se tudi agresija do drugih samcev. So pa samčki po kastraciji bolj nagnjeni k debelosti, kar kontroliramo s pravilno prehrano in zadostno telesno aktivnostjo. Kastrirani mački so v redkih primerih lahko bolj dovzetni do vnetja mehurja in problemov pri uriniranju. Pri nekaterih pasmah psov (setri, španjeli, zlati prinašalci) se lahko pojavi tudi izrazitejša rast dlake oz. podlanke.

Vsi, ki imamo doma živalce in se odločamo za takšen ali kakšen drug poseg, poznamo strah, ki se lastnike ob tem loteva. Takšna odločitev ni lahka, upam pa, da vam bo s temi informacijami vsaj kanček lažja.

Klavdija Ašenberger, dr.vet.med.


Prijava