Alergije pri hišnih ljubljenčkih

Eden izmed najpogostejših vzrokov obiskov v naši ambulanti so kožna obolenja, med njimi pa je največ alergij. To so tiste spremembe, ki jih lastnik najprej opazi in so zelo moteče, saj prizadenejo zunanjo podobo njegovega štirinožnega prijatelja.

Znaki kožnega obolenja so: pordela, srbeča koža, različne rane, kraste po koži, povečano izpadanje dlake, brezdlačna mesta, nesvetleča dlaka, neprijeten vonj kože, vneta, boleča ušesa, prhljaj ali izrazito mastna koža, različne bulice itd.

V toplejših mesecih se pogosto pojavljajo gnojna vnetja kože, ki nastanejo kar čez noč. Živalca si lahko zaradi pika ene bolhe in posledičnega srbeža, sama z grizenjem poškoduje kožo, na kateri se nato razmožijo bakterije ter povzročijo hudo gnojno vnetje kože. Tu gre pogosto za intoleranco ali alergijo na bolšjo slino. Alergije se lahko pojavijo tudi na hrano, pršice, hišni prah, cvetni prah, tkanine in podobno.

Za ugotavljenje, na kaj je žival alergična, se uporabljajo izključevalne diete, kožni alergijski testi in serološki pregledi krvi. Na podlagi zadnjih dveh se lahko izvaja tudi desenzibilizacija.

Znake alergije se sicer lahko na videz zelo uspešno "zdravi" z vrsto zdravil, ki jim pravimo kortizoni. S kortizoni le prikrivamo znake alergij, med tem, ko same alergije ne pozdravimo. Na videz sicer hitro pridemo do rezultatov, a alergija se vrne takoj, ko kortizone umaknemo. Kortizoni imajo stranske učinke, še posebno ob dolgotrajni uporabi.

Na kožo, ki je zaradi alergije vneta, se skoraj vedno naselijo bakterije in/ali glivice. Torej se zdravljenje prične pri teh “sekundarcih”, obenem pa zatiramo tudi zunanje parazite, ki so velikokrat krivi za alergije. Tu ima lastnik pomembno vlogo, saj mora živali redno dajati zdravila, sredstva proti parazitom in pogosto izvajati kopanja.

Pri alergijah na hrano sledi večmesečna dieta in izključevanje prehranskih dejavnikov. Lastnik ima odgovorno in težko nalogo, saj mora svojemu ljubljenčku dosledno odrekati različne posladke, s katerimi ga je razvajal in se držati stroge diete. To je za marsikoga prevelik izziv, ker se ne more upreti prosečim pogledom svojega štirinožnega prijatelja. Prepričati mora tudi vse ostale družinske člane, da se držijo navodil. Ljudje si pogosto mislimo, da čisto malo klobase, kruha ali drugih posladkov že ne more škodovati, a količina alergena ni pomembna, saj se alergična reakcija lahko pojavi že ob najmanjšemu koščku hrane. Pogost problem je tudi pobiranje različnih “slastnih” prigrizkov (npr. kosti, blata) na sprehodih, kar je resnično težko preprečiti.

Alergija je zelo nehvaležno obolenje tako za žival in lastnika, kakor tudi za veterinarja. Alergije se praktično skoraj nikoli ne da ozdraviti, lahko jo bolj ali manj nadziramo in se izogibamo vzrokom za nastanek alergije (npr. bolšjim pikom z rednim zatiranjem bolh). Iskanje in odpravljanje vzrokov alergij, je zelo dolgotrajno in zahteva sodelovanje med lastnikom in veterinarjem. Lastniki morajo natančno upoštevati priporočila veterinarja, saj lahko že majhna kršitev navodil pokvari večmesečni trud.

Viktorija Lončar, dr.vet.med.


Prijava