Urgenca in prva pomoč

Seznam najpogostejših urgentnih stanj:

• prometne nesreče s hudimi poškodbami glave, prsnega koša in trebušne votline
• hude krvavitve
• zastrupitve
• huda alergična reakcija
• globoke ugrizne, vbodne ali druge rane predvsem na področju vratu, prsnega koša in trebuha
• stanja, ki povzročajo oteženo dihanje
• močno boleč in napet trebuh (npr. zasuk želodca)
  
• napadi krčev
• vročinski udar
• izguba zavesti in šok
• nenadna splošna oslabelost

V primeru, da je vaš ljubljenček utrpel hude telesne poškodbe ali pa se je njegovo zdravstveno stanje naenkrat drastično poslabšalo, ga takoj odpeljte k veterinarju.

Priporočljivo je, da v primeru urgence predhodno obvestite veterinarsko organizacijo v katero ste namenjeni, da se primerno pripravijo na intervencijo.

Nekaj splošnih napotkov za prvo pomoč:

Močno krvaveče rane moramo hitro in tesno poviti, da ustavimo ali vsaj zmanjšamo krvavitev.

Če se žival duši, ker je v grlu ali žrelu tujek, moramo tujek nemudoma odstraniti. A pozor! Žival je v paniki in vas lahko nehote ugrizne, ko boste segli v gobček. Zapiranje gobčka se prepreči tako, da zgornjo ustnico s prsti uvihamo preko zadnjih zob, z drugo roko pa izvlečemo jezik.

Če sumite, da se je vaša žival zastrupila, jo čim prej pripeljite v ambulanto. Pogosti znaki zastrupitve so: intenzivno bruhanje, driska, krvavitve iz nosu, ust, črevesja, kri v urinu, krči, šibkost. Bruhanje je v primeru zastrupitve skozi usta zelo dobrodošlo, ker se s tem izloči vsaj del zaužitega strupa. Živali lahko daste piti aktivno oglje raztopljeno v vodi, če ga sprejme, da le-ta iz prebavil absorbira čim več toksinov. Če sumite s katerim strupenim proizvodom (strup za podgane, miši, polže, insekticidi, itd.) se je žival zastrupila, je priporočljivo prinesti s seboj navodila proizvajalca ali vsaj embalažo, da čim prej uporabimo protistrup, če ga proizvod ima.

Do vročinskega udara ponavadi pride v poletnih mesecih, če svojega psa ali mačko pustimo npr. v razgretem avtomobilu. Žival sope, je nervozna, žejna, apatična in lahko tudi pogine. Hitro jo je treba zaviti v mokro brisačo, ji ponuditi vodo za pitje in prestaviti v hladen prostor. Hlajenje mora biti postopno, ker je prehiter padec telesne temperature samo še dodaten stres za organizem.

Pri zlomih, izpahih in izvinih je potrebno poškodovano mesto imobilizirati en sklep nad in en sklep pod poškodbo, če je to mogoče. Žival pri tem čim manj premikamo.

Pri sumu poškodbe hrbtenice (prometne nesreče, padci) naša žival leži, težko ali sploh ne premika sprednjih, zadnjih ali vseh okončin. V takem primeru žival z minimalnim premikanjem položimo na ravno površino (desko, ploščo, čvrsto tkanino...). Če žival ni tudi drugače ogrožena (močno krvavi, je v hudem šoku...) lahko za premik do veterinarja pokličimo službo, ki je za takšne premike opremljena, kot npr. zavetišča za živali.

V primeru tujka v očeh, tujek nežno ostranimo ali bolje izpremo s čisto vodo ali fiziološko raztopino. Če je tujek v oko zapičen, ga ne izdiramo.

Pri pikih žuželk previdno izdremo želo, da ne iztisnemo v telo še več strupa ter hladimo prizadeto mesto. Opazujemo splošno počutje živali in dihanje. Predvsem nevarni so piki v ustno votlino, ker zaradi otekline zgornjih dihal lahko pride do zadušitve živali.

Po nudenju prve pomoči nujno obiščimo veterinarja, da poškodbo ali bolezensko stanje strokovno oskrbi.